Petek, 21. oktober
Naša pot se je začela, ko smo odrinili izpred OŠ Franja Malgaja Šentjur. Pot smo nadaljevali proti italijanskem letališču v Trbižu. Z vmesnim postankom smo na letališče prispeli okoli 10 ure. Najprej smo oddali prtljago, nato pa smo čakali na vpis. Po daljšem čakanju smo se vkrcali na letalo. Letalo je vzletelo z 20 minutno zamudo. Razpršeni smo bili nas različnih koncih letala, kjer je vsak na svojem koncu spoznal nove ljudi. Bili smo presenečeni zaradi števila Slovencev. Gospod ravnatelj je užival v družbi slovenskega filozofa in njegove žene, Neža se je zabavala v družbi italijanskega para z 10-mesečnim fantkom Diegom, Maja pa je uživala v gledanju risank z dvema celjskima otrokoma. Let je bil miren in brez težav, ob pristanku ob 17.35 pa so nas ljubeče pričakale španske družine. Nato pa smo se vsak po svoje odpravili do doma družin ter z njimi preživeli lepo popoldne.
Maja in Neža
no images were found
Sobota, 22. oktober in nedelja, 23. oktober
Danes, torej v soboto smo bili odvisni od naših gostiteljev, ki so nam pripravili načrt, kako bomo preživeli dan. Naju je Kathrin in njena družina peljala na ogled plaže v El Médano Tam sva namočili noge v Atlantski ocean in se sprehajali po obali ter občutili čar vulkanskega peska. Po uživanju na plaži smo se odpeljali nazaj do doma. Tam nas je čakalo kosilo. Poskusili sva avokado ter še nekaj novega, za kar ne veva, kaj je bilo, ampak je bilo oboje odlično. Za sladico sva se posladkali še z mangom ter sladoledom. Nato smo si privoščili kratek počitek do sedmih, potem pa smo se z avtom odpeljali do “Los Cristianosa”. Tam smo se zabavali, se smejali ter nakupovali. Uživali smo v družbi Kathrine družine ter njenega nečaka Dylana, ki je zelo vzljubil Majo, zato jo je celo pot domov držal za roko. Domov smo prišli zelo pozno okoli 11 ure, kjer sva si za večerjo privoščili še en mango. Dan sva preživeli z nasmehom na obrazu. Najbolj pa so naju spravljale v smeh naše nezgode pri sporazumevanju z družino. “Buenos Nochas!”
Dan smo znova začeli vsak po svoje, saj smo bili tudi tokrat odvisni od gostiteljev. Midve sva odšli v Loro Park na severno stran otoka. Tja naju je peljala Kathrin, teta najine gostiteljice. V parku sva si ogledali veliko živali, ki jih v Sloveniji ni mogoče videti. Orjaške orke so nas pozdravile z različnimi glasovi. Njihov užitek je tudi škropljenje gledalcev z vodo. Bili sva premočeni in za piko na i se je vlil še dež. Ampak z ogledom sva kljub temu nadaljevali. Ogledali sva si še krokodile, galapaške želve, morske pse, flaminge, delfine, različne vrste papig, meduze, morske biče, črnega panterja, sibirskega tigra, cesarske pingvine in morske leve, kjer sva srečali naše učitelje, ki naju zaradi najinih dežnih plaščev niso prepoznali. Dan sva kljub slabemu vremenu lepo preživeli. Maji so bile animacije in atrakcije z živalmi tako všeč, da je že začela razmišljati o tem, da bi svojo pot nadaljevala v smeri zoologije. Kupili sva si nekaj spominkov in seveda v trgovini z bonboni še nekaj sladkarij, saj brez tega ni šlo. Na koncu dneva sva v zahvalo družini pripravili palačinke po slovensko. Bile so jim zelo všeč. Po večerji sva popadali v posteljo in zaspali. V mislih pa sva se že veselili jutrišnjega snidenja z ostalimi člani Erazmus+.
Maja in Neža
no images were found
Ponedeljek, 24. oktober
Po treh dneh smo se le odpravili v šolo in začeli bolje spoznavati naše španske sovrstnike. Na srečo na Tenerifih začenjajo s šolo tako kot mi ob 8:20, zato smo lahko spali malo dlje. Malo pred začetkom smo se zbrali pred pročeljem šole in se pogovorili o treh minulih dneh. Ugotovili smo, da Španci res niso vešči v angleščini in da zaradi tega poznamo že kar nekaj španskih besed (konjo, marmelada, pan, dias, tardes, noches…). Tako smo pred prihodom učiteljev sklenili, da jih pozdravimo v španskem slogu: Como estas amigos (kako ste prijatelji)? In takoj smo dobili odgovor tako, da pregovor vaja dela mojstra, če mojster dela vajo, drži. Po prihodu učiteljev smo se vsi učenci in njihovi gostitelji zbrali v avli. Ko smo zagledali to umetnijo, nam je zastal dih. Španski učitelj za likovno je naredil ogromno preprogo iz barvnega peska. Po kratkih navodilih, ki smo jih dobili od učiteljice za glasbo, smo odšli v njihov večnamenski prostor in tam počakali učitelje (učitelji so zajtrk jedli v šoli). Med tem, ko smo čakali učitelje, nas je ena od učiteljic peljala na ogled dela šole kjer smo osupli nad številom priseljencev, saj jih velika večina ne prihaja s Kanarskih otokov. To šolo obiskujejo otroci z več kot 35 držav. Nekaj čez deseto so začeli s programom, ki ga je otvorila njihova ravnateljica. Po njenem govoru je sledil nastop flavtisk (ki so zaigrale začetno pesem iz Star wars), sledili so jim nastop plesalk z barvitimi tradicionalnimi oblačili in glasbena točka treh fantov. Razdelili so nam kartice, na katerih pišejo naša imena. Bilo je res smešno, ker Španci težje izgovarjajo šumnike in sploh ne izgovarjajo h-jev tako, da je bila Neža Neha, Miha Miaja in učitelj Niko Nikola. Po koncu so nas spet poklicali v avlo in nam povedali, da moramo preprogo dokončati, tako da so ob robovih vse države udeleženke napisale imena svoje domovine. Na voljo smo imeli okrog 30 minut, ampak Slovenija je najdaljše ime od vseh udeleženk, zato nam je na pomoč proti koncu priskočila tudi učenka iz Poljske. Ko smo dokončali preprogo, smo imeli kratek odmor, med katerim smo lahko pojedli našo doma pripravljeno malico. V mestni hiši v Granadilli nas je sprejel župan. Pokazali so nam sejno sobo, nam povedali nekaj več o politiki in nam na koncu razdelili darila. Po poslovilni fotografiji smo se odpravili na kosilo v mesto Adeje na srednjo gostinsko šolo, kjer so nam stregli dijaki. Po obilnem kosilu smo se odpravili nazaj proti šoli (presenetil nas je dež in le učitelj Jure je imel s seboj dežnik). Ko smo prispeli nazaj, smo izvedeli, da imamo popoldne še spoznavni ples. Na plesu sta nam učitelja Jure in Niko pokazala nekaj plesnih gibov iz njunih let. Moram reči, da je bilo kar v redu, ampak Slovenci znamo naredit boljšo žurko.
Blaž
no images were found
Torek, 25. oktober
Tudi danes smo se ob 8.20 zbrali pred špansko šolo in počakali na avtobus. Odpeljali smo se v kraj La Laguna. V raziskovalnem centru IAC nam je astronom Alfred Rosenberg razkazal opremo in delo astronoma v tem centru. Po končani predstavitvi nas je prevzela astronominja, ki nam je razkazala pomembna astronomska odkritja in pomen njihovih teleskopov na gori El Teide. Na strehi znanstvenega in astronomskega muzeja smo si ob razlagi s teleskopom ogledali sončeve pege in se poslikali. V planetariju smo si ogledali film o nastanku vesolja in nastanku življenja na Zemlji. Podrobno smo si ogledali muzej, kjer smo odkrivali različne zakonitosti naravoslovja. V starem delu La Lagune smo imeli tipično špansko kosilo. Nekoliko mokri smo prispeli na avtobus, saj nas je presenetila popoldanska nevihta. Za konec dneva smo v nakupovalnem centru v Santa Cruzu kupili nekaj spominkov, vmes pa še bolje spoznali člane drugih skupin v projektu Erasmus+. Po nakupih smo se odpeljali do njihove koncertne dvorane, naredili skupinsko sliko in fotografirali poslikane kamne ob obali. V večernem času smo se polni vtisov vrnili v El Medano.
Miha
no images were found
Sreda, 26. oktober
Dopoldne smo preživeli na šoli ob zanimivem predavanju vulkanologa Davida Calva Fernadeza. Predstavil nam je teorijo nastanka Kanarskih otokov, ki so nastali kot posledica vulkanskih izbruhov v zadnjih nekaj 10 milijonih let. Izvedeli smo, da so vulkani na Kanarskih otokih dejavni še danes, saj periodično izbruhnejo na vsakih 100 let. Zadnji izbruh na otoku Tenerife se je zgodil pred dobrimi 100 leti, na sosednjem otoku pa pred nekaj leti.
Sledila je ura sprostitve, ki jo je izvajal profesionalni gledališki igralec Baltasar, V delavnicah pantomime so učenci v petih slikah imitirali znane pravljice.
V popoldanskem času smo se z avtobusom zapeljali pod vrh vulkana El Teide, ki ga je prav na današnji dan pobelil prvi sneg. Ogledali smo si polja strjene lave in doživeli nekaj nepozabnih trenutkov na vulkanu.
Mentorji
no images were found
Četrtek, 27. oktober
Dan, ki smo ga dolgo čakali, se je pričel ob 5. uri zjutraj. Po vožnji do letališča smo z dvomotornim letalom poleteli na otok La Palma. Najprej smo si ogledali kaldero vulkana, nato pa smo pot nadaljevali proti glavnemu cilju, 2300 m visokemu vulkanskemu grebenu Roque de los Muchachos, na katerem leži observatorij. Ta je eden od treh najpomembnejših observatorijev na svetu – želja in sanje vsakega, ki zre v nebo.
Po serpetinasti cesti in gosti megli smo se zapeljali proti vrhu. Zračni tlak se je nižal, ko smo se bližali vrhu vulkana. Ob pogledu na prvega v nizu observatorijev, zbiralnega teleskopa gama žarkov, smo začutili vznemirjenje. Sledil je pogled na objekt italijanskega teleskopa Galilea, nato skandinavskega in končno na največjega med velikimi, GranTeCan teleskop. Dovolili so nam vstop pod kupolo, kjer smo si ogledali teleskop. Z nekaj metri premera in več kot 10 m dolžine sodi med največje teleskope na svetu. Njegov pogled seže daleč preko našega horizonta in našega dojemanja vesolja. Vidi v preteklost in napoveduje prihodnost. Spoštovanje, ki ga človek občuti ob takšnem stroju, je nepopisno.
Sanje so postale resničnost in le našim prijateljem iz Kanarskih otokov gre zahvala za to. Polni vtisov in vznemirjenja smo se vrnili do letališča in z dvomotorcem poleteli nazaj na Tenerife.
Mentorji
no images were found
Petek, 28. oktober in sobota, 29. oktober
Zadnji dan Erasmus+ srečanja smo preživeli delno v šoli, delno pa pri gostiteljih. Dan se je začel kot vsako jutro s prihodom v šolo. Ko so učitelji zaključili z zajtrkom, smo odšli v glavno dvorano, kjer so sledile predstavitve o slavnih astronomih ter astronomskih delavnicah. Miha je naredil velik vtis s svojim prihodom na oder in požel smeh z napovedjo filma o astronomih. Za tem so se predstavile še ostale članice Erasmus+ projekta. Sledile so še predstavitve astronomskih delavnic. V imenu Slovenije je to predstavitev pripravila Maja. Po polurni malici je sledil še astronomski kviz, ki ga je pripravila poljska ekipa. S tem se je bližal zaključek projekta. Vsem so razdelili priznanja, naredili par skupinskih slik ter se poslovili od svojih novih prijateljev. Po zaključku smo se odpravili do McDonald’s-a, kjer smo si privoščili sladoled ter končno druženje z nekaterimi od učencev. V popoldanskem času smo bili prosti. Veliko učencev je odšlo na plažo, mi pa smo pripravili rojstno dnevno zabavo presenečenja za Tadeja. Tam smo se še zadnjič zabavali ob plesu ter slaščicah z našimi gostitelji. Pozno zvečer smo spakirali še zadnje stvari, prejeli prečudovita darila od družin ter se odpravili v postelje.
Zbudili smo se zgodaj zjutraj ter se odpravili do letališča. Maji je bilo že ob vstajanju zelo slabo, zato je pred odhodom trikrat bruhala, kar nam je še otežilo jutro. Ko smo prišli na letališče, smo z žalostnimi obrazi čakali na učitelje. Vsem se je bilo neizmerno težko posloviti. Naredili smo zelo veliko slik, pretakale so solze, objemi pa se niso in niso končali. A treba se je bilo posloviti. Oddali smo prtljago ter pomahali družinam v slovo. Ob 10.10 smo se vkrcali na letalo in poleteli proti Sloveniji. Let je bil miren in brez večjih turbolenc. Na letališče v Gradcu smo prispeli ob 16.15. Nato smo počakali na svojo prtljago ter se z Zoranom odpeljali proti šoli. Starši so nas veselo pričakali, nato pa smo se odpravili domov. S tem se je naše skupno potovanje končalo, v naših srcih pa so ostali novi prijatelji ter neizmerno lepi spomini.
Ekpa učencev
no images were found
