5. projektno srečanje Erasmus+ / Pečica / Romunija

Nedelja, 02. april 2017

Na pot iz Šentjurja proti Romuniji smo krenili malo po kosilu. Slovenijo smo zapustili na mejnem prehodu Pince in preko Budimpešte in Szegeda prispeli do Romunije.

V Pečici, ki je le streljaj od meje, so nas že nestrpno čakale družine, pri katerih bodo bivali naši učenci.

 

Ponedeljek, 03. april

Zjutraj smo obiskali šolo Georghe Lazar v Pečici, kjer so nas pričakali učenci v narodni noši in nas pogostili s kruhom in soljo. Dopoldne smo preživeli ob medsebojnem spoznavanju. Nato nas je sprejel župan Pečice in nam predstavil značilnosti tega mesta. Popoldne smo odšli na turistično kmetijo, kjer med drugimi redijo tudi bivole. V tradicionalnem kmečkem okolju so na postregli odličen bivolji golaž. Na kmetiji stoji tudi stavba, zgrajena v obliki sončne ure. V njej smo poslušali predstavitve o astronomiji.

 

Torek, 04. april

Dopoldne smo si ogledali mestne znamenitosti Arada, ki po velikosti spominja na Maribor. V njem je veliko lepih zgradb, med katerimi izstopajo šole in kulturne ustanove. Po kosilu smo se odpeljali v Timisoaro (Temišvar). Obiskali smo hišo eksperimentov, kjer smo se preizkušali v poznavanju fizikalnih zakonitosti. Dan smo zaključili z nakupovanjem spominkov.

 

Sreda, 05. april

Dan se je začel že ob pol peti uri, saj nas je čakala sedemurna vožnja po romunskih ravnicah proti severu Romunije. Ob 12. uri smo tako prispeli v pokrajino Maramureš in mesto Baia Mare. Nastanili smo se v hotelu in odšli na kosilo. Popoldne smo obiskali planetarij, v katerem smo si ogledali ozvezdja na nočnem nebu v današnjem času in ozvezdja, ki so krasila nebo v času začetka našega štetja in v času faraonov. Proti večeru smo si s teleskopi ogledali Sonce in Luno, prihajajoči oblaki pa so nam preprečili opazovanje nočnega neba.

 

Četrtek, 06. april

Dan na severu Romunije smo pričeli v muzeju mineralogije. Sledil je ogled strarodavne romunske vasi in spoznavanja njihovega načina življenja. Prepričali smo se lahko, kako je izgledalo življenje pred 200 leti, čeprav smo lahko ponekod opazili, da ljudje živijo še danes tako. Neverjetno majhne hiške so za razpadajočimi, lesenimi ograjami skrivale bedo revščine, ki je tu prisotna na vskame koraku. Čas za razmislek in revizijo našega načina življenja…. Nato nas je na mobilnih telefonih presenetilo obvestilo (SMS) o dobrobošlici v Ukrajini. Kaj takega? Tik ob ukrajinski meji smo namreč obiskali vasico z “veselim” pokopališčem in nenavadnimi prebivalci. Po nazaj na jug pa je bila razred zase, polna nevarnih prehitevanj in ostrih ovinkov. Kljub vsemu nam je uspelo priti varno na cilj.

 

Petek, 07. april

Na zadnji dan našega srečanja smo se ponovno zbrali v šoli gostiteljici, kjer smo od organizatorja prejeli potrdila o udeležbi in ovrednotili dejavnsoti v tednu, ki smo ga preživeli v Romuniji. Poslovili smo se od naših prijateljev in gostiteljev ter se s kombijem odpravili na dolgo pot nazaj domov.