Zaključni sestanek projekta Reach the Sky / Erasmus+ / Šentjur / Slovenija

6. junij 2017

V torek smo mentorji projekta Reach the Sky odšli na pot po Sloveniji.
Do sedaj so bili naši pogledi usmerjeni v nebo, k zvezdami, tokrat pa smo obiskali njihovo nasprotje, podzemlje, saj smo si ogledali Postojnsko jamo. Ta nas je očarala s svojimi lepotami in polni vtisov smo potrkali še na vrata OŠ v Postojni, kjer smo predstavili glavne dosežke počasi zaključujočega projekta. Upamo, da bosta apel učencem, da zares šteje le znanje, in vzpodbuda učiteljem, da se uspešno zaključen projekt večkrat obrestuje, dosegla namen.
Popoldne smo že pošteno utrujeni obiskali še vetroven srednjeveški Piran in modeni Portorož. Gostje pravijo, da imamo kaj za pokazati. No, upajmo, da jim bo tudi v sredo videno enako všeč…

7. junij 2017

Drugi dan smo goste iz Poljske, Španije, Romunije in Turčije odpeljali na Bled, pri čemer nam je malce ponagajal dež. Sledil je še pristanek v telemark v Planici in obisk OŠ v Kranjski Gori, kjer smo predstavili projekt Reach the Sky. Na poti nazaj se nam je zaželelo čokolade, kar pa je ostalo na žalost le pri želji, saj je v tovarno Gorenjka pred tem udarila strela. Tako so trojanski krofi ponovno rešili čast in slavo…

8. junij 2017

In še zadnji dan zadnjega srečanja projekta Reach the Sky.

Dopoldne smo preverili, kako uspešni smo bili pri uresničevanju ciljev, ki smo si jih zastavili pred dvema letoma, ko smo sestavljali prijavo za program Erasmus+. Ugotovili smo, da smo cilje uspešno opravili in v tem času skupaj z učenci opravili ogromno dela. Sem zagotovo sodijo uspešna opazovanja neba, fotografiranja Zemljinega površja, razna tekmovanja in natečaji med partnerskimi šolami, likovna dela, intervjuji in članki za mesečnik, šolske prireditve in obeležja, brošure, plakati in fotografije, enotedenske izmenjave in druženja z vrstniki, astronomske delavnice in simulacije, vključevanja astronomskih vsebin v redni pouk in komunikacija v angleškem jeziku, izdelave vrste predstavitev in filmov, obiski raznih ustanov in organizacija in sodelovanje pri mednarodnih srečanjih.
Med sestankom nas je lepo presenetil nastop skupine Terca.

 

5. projektno srečanje Erasmus+ / Pečica / Romunija

Nedelja, 02. april 2017

Na pot iz Šentjurja proti Romuniji smo krenili malo po kosilu. Slovenijo smo zapustili na mejnem prehodu Pince in preko Budimpešte in Szegeda prispeli do Romunije.

V Pečici, ki je le streljaj od meje, so nas že nestrpno čakale družine, pri katerih bodo bivali naši učenci.

 

Ponedeljek, 03. april

Zjutraj smo obiskali šolo Georghe Lazar v Pečici, kjer so nas pričakali učenci v narodni noši in nas pogostili s kruhom in soljo. Dopoldne smo preživeli ob medsebojnem spoznavanju. Nato nas je sprejel župan Pečice in nam predstavil značilnosti tega mesta. Popoldne smo odšli na turistično kmetijo, kjer med drugimi redijo tudi bivole. V tradicionalnem kmečkem okolju so na postregli odličen bivolji golaž. Na kmetiji stoji tudi stavba, zgrajena v obliki sončne ure. V njej smo poslušali predstavitve o astronomiji.

 

Torek, 04. april

Dopoldne smo si ogledali mestne znamenitosti Arada, ki po velikosti spominja na Maribor. V njem je veliko lepih zgradb, med katerimi izstopajo šole in kulturne ustanove. Po kosilu smo se odpeljali v Timisoaro (Temišvar). Obiskali smo hišo eksperimentov, kjer smo se preizkušali v poznavanju fizikalnih zakonitosti. Dan smo zaključili z nakupovanjem spominkov.

 

Sreda, 05. april

Dan se je začel že ob pol peti uri, saj nas je čakala sedemurna vožnja po romunskih ravnicah proti severu Romunije. Ob 12. uri smo tako prispeli v pokrajino Maramureš in mesto Baia Mare. Nastanili smo se v hotelu in odšli na kosilo. Popoldne smo obiskali planetarij, v katerem smo si ogledali ozvezdja na nočnem nebu v današnjem času in ozvezdja, ki so krasila nebo v času začetka našega štetja in v času faraonov. Proti večeru smo si s teleskopi ogledali Sonce in Luno, prihajajoči oblaki pa so nam preprečili opazovanje nočnega neba.

 

Četrtek, 06. april

Dan na severu Romunije smo pričeli v muzeju mineralogije. Sledil je ogled strarodavne romunske vasi in spoznavanja njihovega načina življenja. Prepričali smo se lahko, kako je izgledalo življenje pred 200 leti, čeprav smo lahko ponekod opazili, da ljudje živijo še danes tako. Neverjetno majhne hiške so za razpadajočimi, lesenimi ograjami skrivale bedo revščine, ki je tu prisotna na vskame koraku. Čas za razmislek in revizijo našega načina življenja…. Nato nas je na mobilnih telefonih presenetilo obvestilo (SMS) o dobrobošlici v Ukrajini. Kaj takega? Tik ob ukrajinski meji smo namreč obiskali vasico z “veselim” pokopališčem in nenavadnimi prebivalci. Po nazaj na jug pa je bila razred zase, polna nevarnih prehitevanj in ostrih ovinkov. Kljub vsemu nam je uspelo priti varno na cilj.

 

Petek, 07. april

Na zadnji dan našega srečanja smo se ponovno zbrali v šoli gostiteljici, kjer smo od organizatorja prejeli potrdila o udeležbi in ovrednotili dejavnsoti v tednu, ki smo ga preživeli v Romuniji. Poslovili smo se od naših prijateljev in gostiteljev ter se s kombijem odpravili na dolgo pot nazaj domov.

Ura za Zemljo – 25. marec 2017

Tudi letos bomo obeležili mednarodni dogodek Ura za Zemljo, s katero želimo širiti prepričanje o nujnosti ukrepanja za ohranitev našega planeta.

Hitre spremembe katerim smo priča, kot so vse pogostejše naravne nesreče, viharji in prekomerne padavine ter suše in vročinski valovi, so opozorila, da smo z našim načinom življenja odločilno vplivali na podnebne spremembe. Torej smo mi tisti, ki smo odgovorni za te, človeku neprijazne naravne dogodke, in tudi naša odgovornost je, da jih ublažimo in  omejimo. Če tega ne bomo storili sedaj, bo morda prepozno tudi za naše potomce, da oni popravijo naše napake.

Kaj lahko vsak posameznik stori za to? Veliko!

Varčuj z električno energijo in vodo, uporabljajte javni prevoz, reciklirajte, ne predajajte se potrošništvu, bodite okoljsko osveščeni in k tem spodbujajte in opominjajte svoje starše…

24. marca bomo na šoli priredili kulturni dogodek in se seznanili s cilji trajnostnega razvoja.

Misli globalno, deluj lokalno!

Ura za Zemljo, 25. marec 2017

4. projektno srečanje Erasmus+ / Tenerife / Španija

Petek in sobota (10. in 11. februar)

V petek smo po 4-urni vožnji s kombijem, 3-urnem čakanju na letalo in 5-urnem letu prispeli na Tenerife. Resnično smo bili utrujeni, zato smo po kratkem sprehodu po El Medanu in nekaj fotografijah ob polni Luni odšli hitro spat.

V soboto nas je pričakalo sončno jutro s temperaturami čez 20°C in pogled na kopalce na plaži nas je prepričal, da smo res v toplih krajih. Čez dan smo si podrobneje ogledali kraj ob Atlantiku, kjer je na svoji poti okoli sveta postal tudi Ferdinad Magellan. Okusili smo slanost in mokroto oceana ter si privoščili slastne ribe, lignje in krompirček. Popoldansko namakanje v morju je bilo prima, še posebej, ker nas je grelo subtropsko sonce in topla, črna mivka vulkanskega nastanka. Večer smo imeli delaven. Po večerji so fantje predstavili vsak svojo predstavitev na temo raziskovanja vesolja in problematiko dolgotrajnega bivanja človeka v vesolju v angleškem jeziku. Kot zaključek smo si ogledali film Marsovec in sproti odkrivali znanost v fantastiki pričujočega filma. Lahko noč smo si zaželeli okoli polnoči.

Nedelja, 12. februar

Zbudili smo se v toplo in sončno nedeljsko jutro. Pojedli smo zajtrk, ter se odpravili proti vetrovni plaži. Pogled na visoke valove nas ni prepričal, da bi se podali vanje, le učitelj Jure se je vseeno kopal. Po kosilu s hrenovkami smo se brez učiteljev odpravili na kratek izlet na bližnji vulkanski hrib, imenovan Monte Bocinegro. Ob hoji smo opazili dva bunkerja iz druge svetovne vojne. Na vrhu hriba smo uživali ob prekrasnem razgledu, veter pa je v sunkih dosegel tudi 100 km/h.
Nato smo odšli v apartma, kamor so že prišli ostali udeleženci projekta. Učitelja sta odšla na kratek sestanek z ostalimi mentorji, mi pa smo uživali ob gledanju filmov. Lahko noč smo si zaželeli okoli enajste ure zvečer, po času, ki je za eno uro nazaj kot pri nas.

Nejc Rudež

 

Ponedeljek, 13. februar

Po zgodnjem zajtrku smo se z avtobusom odpravili v šolo IES Magellanes. Tam smo imeli kratek sprejem in predstavitve držav. Nato je sledil ogled šole ter spoznavanje turške kulture, jezika in navad. Zaradi napetih razmer v Turčiji, ta ekipa ni prišla na tokratnje srečanje, ampak so nam predstavitve njihovega mesta, šole in njihovih navad poslali kar po pošti. Po končanih predstavitvah je sledil kviz, na katerem smo bili najbolj uspešna ekipa poleg Romunov 🙂 Nato je sledilo učenje tradicionalnega turškega plesa in karaoke s turško glasbo. Popoldan smo se nekateri kopali, drugi pa smo odšli na dolg sprehod na Mount Rojo. Zvečer je učitelj Niko odprl še zadnjo celo čokolado in počasi smo odšli spat.

Luka Valenčak

Torek, 14. februar

Že zjutraj smo odšli na izlet proti mestu La Laguna, kjer smo obiskali astronomski institu in muzej. Direktorica instituta in ostali znanstveniki so nam predstavili področja delovanja instituta. Eno od njih je koordinacija delovanja dveh astronomskih observatorijev, prvega na vulkanu El Teide in drugega na otoku La Palma. Na vsakem od teh je okoli 20 različnh teleskopov, med njimi so nekateri največji na svetu. Nemški znanstvenik Alfred in španska znanstvenica Nayra sta nam prikazala vlogo svetlobnega onesnaženja pri opazovanju vesolja. Ugotovili smo, da je na svetu ostalo zelo malo krajev, kjer svetlobno onesnaženje še ne ovira opazovanja vesolja in eden od teh krajev so Kanarski otoki. Alfred nam je tudi pojasnil, kakšne so dejanske razsežnosti v vesolju. Ugotovitev, kako majhni smo in kako daleč stran so nam neznani, tuji svetovi, nas je vse pretresla. Pogovor z njim smo zaključili z zanimivim razmišljanjem, da v vesolju zagotovo nismo (Zemlja) edina oblika življenja in da je teh verjetno neskončno veliko 🙂 V muzeju astronomije smo si ogledali planetarij in film o nastanku vesolja, zvezd, planetov in nas samih. Naučili smo se, da smo vsi mi in tudi materija, ki nas obkroža, iz elementov, nastalih v središču zvezd. Ogled smo zaključili ob fizikalnih eksperimentih, katerih delovanje smo lahko tudi preverili. Popoldne smo okusili tradicionalno kanarsko kuhinjo, dan pa zaključili z ogledom mestnega središča La Lagune, zaščitenega pod Uneskovo dediščino.

Sreda, 15. februar

Dan se je pričel z obilnim zajtrkom ob pol sedmih zjutraj. Ob pol devetih smo šli na avtobus in se odpeljali do šole. Tam smo se razdelili v mešane skupine, v katerih so bili po en Poljak, Romun, Španec in Slovenec. V teh skupinah smo reševali križanke in uganke o astronomiji. Potem smo si ogledali filme, ki smo jih pripravljali v preteklih tednih, brali eseje o astronomiji in poslušali pesmi, ki so jih napisali sodelujoči, in jih tudi ocenili glede na njihovo kakovost. Zmagali so Poljaki. Tudi naš film s helijem je bil dobro sprejet. Popoldne smo v dežju odšli še v McDonald’s nato pa še na pravo kosilo. Da nas ni preveč namočilo, smo si nadeli vreče za smeti 🙂  Večer smo želeli preživeti na skriti plaži, od koder bi se najlepše videlo nočno nebo. Načrte nam je prekrižala oblačnost, ki nas je na ta dan spremljala že od jutra. Po sončnem zahodu smo si skupaj ogledali film o življenju in delu Stephena Hawkinga, The Theory of everything.

Luka Jezovšek

 

Četrtek, 16. februar

V jutranjih urah smo nekateri še zadnjič skočili v svež Atlantik in ob tem nekako slutili, da bo ta dan nekaj posebnega. Z avtobusom smo se odpeljali na najvišji vrh Kanarskih otokov, strato vulkan El Teide, ki je s 3.700 m obenem tudi najvišji vrh Španije. Naš prvi cilj je bil 2.100 m visok narodni park, kjer smo opazovali lepote vulkanskega delovanja. Tu smo lahko videli staro kaldero, ohlajene potoke lave, peščene vulkanske nanose, ceste speljane med plastmi piroklastičnega materiala, endemitske rastline, prekrasne vulkanske stebre in seveda očeta Tenerifov, El Teidov krater. Ko smo že mislili, da je vrhunec dneva za nami, nas je prevzel pogled na skupino observatorijev, ki so se kot velikani dvigali na obzorju kaldere. Na višini 2.500 m namreč leži skupina observatorijev, ki so želja vseh astronomov sveta. Med njimi tudi največji teleskop na svetu za opazovanje Sonca. Sprejela sta nas naša znanca iz IAC instituta, Nayra in Alfred, ki sta nam pripravila opazovanje Sončevih peg in izbruhov njegove plazme. Od njiju smo izvedeli veliko novega o zvezdah, svetlobi in načinih opazovanja vesolja s teleskopi, postavili pa tudi nekaj vprašanj, na katere niti ona dva nista imela odgovorov – kaj je bilo pred nastankom vesolja, kje je nastalo vesolje, kaj so črne luknje in kako naj si predstavljamo čas… Ugotovili smo, da znanstvenike čaka še veliko dela, ter da tudi oni upajo, da bo prav kdo med nami, uspel razvozlati katero od teh skrivnostnih vprašanj. Ko smo dočakali sončev zahod za rob vulkana in si ogledali morje oblakov pod nami, se je popoln večer pod prekrasnim kanarskim nebom nadaljeval v enem od observatorijev. Pod odpirajočo se kupolo observatorija se je že ogreval velik teleskop, pripravljen, da z njim pogledamo v globimo vesolja. V nadzorni sobi pod teleskopom nam je Alfred demonstriral njegovo uporabo in že čez nekaj minut smo na ekranih opazovali meglice, galaksije in zvezdne kopice. Neverjeno, nepozabno in edinstveno, žal verjetno tudi neponovljivo. Pot do njih pa vsakega od nas vodi tudi preko življenske odločitve, da postane astrofizik.

Petek, 17. februar

Noč je bila prekratka, saj smo šele dobro zaspali, ko smo bili ob petih zjutraj že na poti proti letališču. Polni vtisov, nepozabnih doživetij in pozitivne energije smo še zadnjič pogledali proti Kanarskim otokom, ko se je letalo strmo dvigalo nad oblake in poletelo proti Evropi. Še beseda o devetošolcih Luki Jezovšku, Nejcu Rudežu, Luki Valenčaku in Juretu Podgoršku, ki si vsi po vrsti zaslužijo pohvalo za izkazano znanje, s katerim so ponovno dokazali, da znajo in zmorejo, ter našo šolo in Slovenijo prikazali v najlepši luči. Tudi to, da sva jim lahko popolnoma zaupala in da so se držali vseh naših dogovorov, je vredno pohvale. Spoznanje doživetega naj le traja….

Mentorja: Niko Koželj in Jure Radišek