Zaključni sestanek projekta Reach the Sky / Erasmus+ / Šentjur / Slovenija

6. junij 2017

V torek smo mentorji projekta Reach the Sky odšli na pot po Sloveniji.
Do sedaj so bili naši pogledi usmerjeni v nebo, k zvezdami, tokrat pa smo obiskali njihovo nasprotje, podzemlje, saj smo si ogledali Postojnsko jamo. Ta nas je očarala s svojimi lepotami in polni vtisov smo potrkali še na vrata OŠ v Postojni, kjer smo predstavili glavne dosežke počasi zaključujočega projekta. Upamo, da bosta apel učencem, da zares šteje le znanje, in vzpodbuda učiteljem, da se uspešno zaključen projekt večkrat obrestuje, dosegla namen.
Popoldne smo že pošteno utrujeni obiskali še vetroven srednjeveški Piran in modeni Portorož. Gostje pravijo, da imamo kaj za pokazati. No, upajmo, da jim bo tudi v sredo videno enako všeč…

7. junij 2017

Drugi dan smo goste iz Poljske, Španije, Romunije in Turčije odpeljali na Bled, pri čemer nam je malce ponagajal dež. Sledil je še pristanek v telemark v Planici in obisk OŠ v Kranjski Gori, kjer smo predstavili projekt Reach the Sky. Na poti nazaj se nam je zaželelo čokolade, kar pa je ostalo na žalost le pri želji, saj je v tovarno Gorenjka pred tem udarila strela. Tako so trojanski krofi ponovno rešili čast in slavo…

8. junij 2017

In še zadnji dan zadnjega srečanja projekta Reach the Sky.

Dopoldne smo preverili, kako uspešni smo bili pri uresničevanju ciljev, ki smo si jih zastavili pred dvema letoma, ko smo sestavljali prijavo za program Erasmus+. Ugotovili smo, da smo cilje uspešno opravili in v tem času skupaj z učenci opravili ogromno dela. Sem zagotovo sodijo uspešna opazovanja neba, fotografiranja Zemljinega površja, razna tekmovanja in natečaji med partnerskimi šolami, likovna dela, intervjuji in članki za mesečnik, šolske prireditve in obeležja, brošure, plakati in fotografije, enotedenske izmenjave in druženja z vrstniki, astronomske delavnice in simulacije, vključevanja astronomskih vsebin v redni pouk in komunikacija v angleškem jeziku, izdelave vrste predstavitev in filmov, obiski raznih ustanov in organizacija in sodelovanje pri mednarodnih srečanjih.
Med sestankom nas je lepo presenetil nastop skupine Terca.

 

5. projektno srečanje Erasmus+ / Pečica / Romunija

Nedelja, 02. april 2017

Na pot iz Šentjurja proti Romuniji smo krenili malo po kosilu. Slovenijo smo zapustili na mejnem prehodu Pince in preko Budimpešte in Szegeda prispeli do Romunije.

V Pečici, ki je le streljaj od meje, so nas že nestrpno čakale družine, pri katerih bodo bivali naši učenci.

 

Ponedeljek, 03. april

Zjutraj smo obiskali šolo Georghe Lazar v Pečici, kjer so nas pričakali učenci v narodni noši in nas pogostili s kruhom in soljo. Dopoldne smo preživeli ob medsebojnem spoznavanju. Nato nas je sprejel župan Pečice in nam predstavil značilnosti tega mesta. Popoldne smo odšli na turistično kmetijo, kjer med drugimi redijo tudi bivole. V tradicionalnem kmečkem okolju so na postregli odličen bivolji golaž. Na kmetiji stoji tudi stavba, zgrajena v obliki sončne ure. V njej smo poslušali predstavitve o astronomiji.

 

Torek, 04. april

Dopoldne smo si ogledali mestne znamenitosti Arada, ki po velikosti spominja na Maribor. V njem je veliko lepih zgradb, med katerimi izstopajo šole in kulturne ustanove. Po kosilu smo se odpeljali v Timisoaro (Temišvar). Obiskali smo hišo eksperimentov, kjer smo se preizkušali v poznavanju fizikalnih zakonitosti. Dan smo zaključili z nakupovanjem spominkov.

 

Sreda, 05. april

Dan se je začel že ob pol peti uri, saj nas je čakala sedemurna vožnja po romunskih ravnicah proti severu Romunije. Ob 12. uri smo tako prispeli v pokrajino Maramureš in mesto Baia Mare. Nastanili smo se v hotelu in odšli na kosilo. Popoldne smo obiskali planetarij, v katerem smo si ogledali ozvezdja na nočnem nebu v današnjem času in ozvezdja, ki so krasila nebo v času začetka našega štetja in v času faraonov. Proti večeru smo si s teleskopi ogledali Sonce in Luno, prihajajoči oblaki pa so nam preprečili opazovanje nočnega neba.

 

Četrtek, 06. april

Dan na severu Romunije smo pričeli v muzeju mineralogije. Sledil je ogled strarodavne romunske vasi in spoznavanja njihovega načina življenja. Prepričali smo se lahko, kako je izgledalo življenje pred 200 leti, čeprav smo lahko ponekod opazili, da ljudje živijo še danes tako. Neverjetno majhne hiške so za razpadajočimi, lesenimi ograjami skrivale bedo revščine, ki je tu prisotna na vskame koraku. Čas za razmislek in revizijo našega načina življenja…. Nato nas je na mobilnih telefonih presenetilo obvestilo (SMS) o dobrobošlici v Ukrajini. Kaj takega? Tik ob ukrajinski meji smo namreč obiskali vasico z “veselim” pokopališčem in nenavadnimi prebivalci. Po nazaj na jug pa je bila razred zase, polna nevarnih prehitevanj in ostrih ovinkov. Kljub vsemu nam je uspelo priti varno na cilj.

 

Petek, 07. april

Na zadnji dan našega srečanja smo se ponovno zbrali v šoli gostiteljici, kjer smo od organizatorja prejeli potrdila o udeležbi in ovrednotili dejavnsoti v tednu, ki smo ga preživeli v Romuniji. Poslovili smo se od naših prijateljev in gostiteljev ter se s kombijem odpravili na dolgo pot nazaj domov.

4. projektno srečanje Erasmus+ / Tenerife / Španija

Petek in sobota (10. in 11. februar)

V petek smo po 4-urni vožnji s kombijem, 3-urnem čakanju na letalo in 5-urnem letu prispeli na Tenerife. Resnično smo bili utrujeni, zato smo po kratkem sprehodu po El Medanu in nekaj fotografijah ob polni Luni odšli hitro spat.

V soboto nas je pričakalo sončno jutro s temperaturami čez 20°C in pogled na kopalce na plaži nas je prepričal, da smo res v toplih krajih. Čez dan smo si podrobneje ogledali kraj ob Atlantiku, kjer je na svoji poti okoli sveta postal tudi Ferdinad Magellan. Okusili smo slanost in mokroto oceana ter si privoščili slastne ribe, lignje in krompirček. Popoldansko namakanje v morju je bilo prima, še posebej, ker nas je grelo subtropsko sonce in topla, črna mivka vulkanskega nastanka. Večer smo imeli delaven. Po večerji so fantje predstavili vsak svojo predstavitev na temo raziskovanja vesolja in problematiko dolgotrajnega bivanja človeka v vesolju v angleškem jeziku. Kot zaključek smo si ogledali film Marsovec in sproti odkrivali znanost v fantastiki pričujočega filma. Lahko noč smo si zaželeli okoli polnoči.

Nedelja, 12. februar

Zbudili smo se v toplo in sončno nedeljsko jutro. Pojedli smo zajtrk, ter se odpravili proti vetrovni plaži. Pogled na visoke valove nas ni prepričal, da bi se podali vanje, le učitelj Jure se je vseeno kopal. Po kosilu s hrenovkami smo se brez učiteljev odpravili na kratek izlet na bližnji vulkanski hrib, imenovan Monte Bocinegro. Ob hoji smo opazili dva bunkerja iz druge svetovne vojne. Na vrhu hriba smo uživali ob prekrasnem razgledu, veter pa je v sunkih dosegel tudi 100 km/h.
Nato smo odšli v apartma, kamor so že prišli ostali udeleženci projekta. Učitelja sta odšla na kratek sestanek z ostalimi mentorji, mi pa smo uživali ob gledanju filmov. Lahko noč smo si zaželeli okoli enajste ure zvečer, po času, ki je za eno uro nazaj kot pri nas.

Nejc Rudež

 

Ponedeljek, 13. februar

Po zgodnjem zajtrku smo se z avtobusom odpravili v šolo IES Magellanes. Tam smo imeli kratek sprejem in predstavitve držav. Nato je sledil ogled šole ter spoznavanje turške kulture, jezika in navad. Zaradi napetih razmer v Turčiji, ta ekipa ni prišla na tokratnje srečanje, ampak so nam predstavitve njihovega mesta, šole in njihovih navad poslali kar po pošti. Po končanih predstavitvah je sledil kviz, na katerem smo bili najbolj uspešna ekipa poleg Romunov 🙂 Nato je sledilo učenje tradicionalnega turškega plesa in karaoke s turško glasbo. Popoldan smo se nekateri kopali, drugi pa smo odšli na dolg sprehod na Mount Rojo. Zvečer je učitelj Niko odprl še zadnjo celo čokolado in počasi smo odšli spat.

Luka Valenčak

Torek, 14. februar

Že zjutraj smo odšli na izlet proti mestu La Laguna, kjer smo obiskali astronomski institu in muzej. Direktorica instituta in ostali znanstveniki so nam predstavili področja delovanja instituta. Eno od njih je koordinacija delovanja dveh astronomskih observatorijev, prvega na vulkanu El Teide in drugega na otoku La Palma. Na vsakem od teh je okoli 20 različnh teleskopov, med njimi so nekateri največji na svetu. Nemški znanstvenik Alfred in španska znanstvenica Nayra sta nam prikazala vlogo svetlobnega onesnaženja pri opazovanju vesolja. Ugotovili smo, da je na svetu ostalo zelo malo krajev, kjer svetlobno onesnaženje še ne ovira opazovanja vesolja in eden od teh krajev so Kanarski otoki. Alfred nam je tudi pojasnil, kakšne so dejanske razsežnosti v vesolju. Ugotovitev, kako majhni smo in kako daleč stran so nam neznani, tuji svetovi, nas je vse pretresla. Pogovor z njim smo zaključili z zanimivim razmišljanjem, da v vesolju zagotovo nismo (Zemlja) edina oblika življenja in da je teh verjetno neskončno veliko 🙂 V muzeju astronomije smo si ogledali planetarij in film o nastanku vesolja, zvezd, planetov in nas samih. Naučili smo se, da smo vsi mi in tudi materija, ki nas obkroža, iz elementov, nastalih v središču zvezd. Ogled smo zaključili ob fizikalnih eksperimentih, katerih delovanje smo lahko tudi preverili. Popoldne smo okusili tradicionalno kanarsko kuhinjo, dan pa zaključili z ogledom mestnega središča La Lagune, zaščitenega pod Uneskovo dediščino.

Sreda, 15. februar

Dan se je pričel z obilnim zajtrkom ob pol sedmih zjutraj. Ob pol devetih smo šli na avtobus in se odpeljali do šole. Tam smo se razdelili v mešane skupine, v katerih so bili po en Poljak, Romun, Španec in Slovenec. V teh skupinah smo reševali križanke in uganke o astronomiji. Potem smo si ogledali filme, ki smo jih pripravljali v preteklih tednih, brali eseje o astronomiji in poslušali pesmi, ki so jih napisali sodelujoči, in jih tudi ocenili glede na njihovo kakovost. Zmagali so Poljaki. Tudi naš film s helijem je bil dobro sprejet. Popoldne smo v dežju odšli še v McDonald’s nato pa še na pravo kosilo. Da nas ni preveč namočilo, smo si nadeli vreče za smeti 🙂  Večer smo želeli preživeti na skriti plaži, od koder bi se najlepše videlo nočno nebo. Načrte nam je prekrižala oblačnost, ki nas je na ta dan spremljala že od jutra. Po sončnem zahodu smo si skupaj ogledali film o življenju in delu Stephena Hawkinga, The Theory of everything.

Luka Jezovšek

 

Četrtek, 16. februar

V jutranjih urah smo nekateri še zadnjič skočili v svež Atlantik in ob tem nekako slutili, da bo ta dan nekaj posebnega. Z avtobusom smo se odpeljali na najvišji vrh Kanarskih otokov, strato vulkan El Teide, ki je s 3.700 m obenem tudi najvišji vrh Španije. Naš prvi cilj je bil 2.100 m visok narodni park, kjer smo opazovali lepote vulkanskega delovanja. Tu smo lahko videli staro kaldero, ohlajene potoke lave, peščene vulkanske nanose, ceste speljane med plastmi piroklastičnega materiala, endemitske rastline, prekrasne vulkanske stebre in seveda očeta Tenerifov, El Teidov krater. Ko smo že mislili, da je vrhunec dneva za nami, nas je prevzel pogled na skupino observatorijev, ki so se kot velikani dvigali na obzorju kaldere. Na višini 2.500 m namreč leži skupina observatorijev, ki so želja vseh astronomov sveta. Med njimi tudi največji teleskop na svetu za opazovanje Sonca. Sprejela sta nas naša znanca iz IAC instituta, Nayra in Alfred, ki sta nam pripravila opazovanje Sončevih peg in izbruhov njegove plazme. Od njiju smo izvedeli veliko novega o zvezdah, svetlobi in načinih opazovanja vesolja s teleskopi, postavili pa tudi nekaj vprašanj, na katere niti ona dva nista imela odgovorov – kaj je bilo pred nastankom vesolja, kje je nastalo vesolje, kaj so črne luknje in kako naj si predstavljamo čas… Ugotovili smo, da znanstvenike čaka še veliko dela, ter da tudi oni upajo, da bo prav kdo med nami, uspel razvozlati katero od teh skrivnostnih vprašanj. Ko smo dočakali sončev zahod za rob vulkana in si ogledali morje oblakov pod nami, se je popoln večer pod prekrasnim kanarskim nebom nadaljeval v enem od observatorijev. Pod odpirajočo se kupolo observatorija se je že ogreval velik teleskop, pripravljen, da z njim pogledamo v globimo vesolja. V nadzorni sobi pod teleskopom nam je Alfred demonstriral njegovo uporabo in že čez nekaj minut smo na ekranih opazovali meglice, galaksije in zvezdne kopice. Neverjeno, nepozabno in edinstveno, žal verjetno tudi neponovljivo. Pot do njih pa vsakega od nas vodi tudi preko življenske odločitve, da postane astrofizik.

Petek, 17. februar

Noč je bila prekratka, saj smo šele dobro zaspali, ko smo bili ob petih zjutraj že na poti proti letališču. Polni vtisov, nepozabnih doživetij in pozitivne energije smo še zadnjič pogledali proti Kanarskim otokom, ko se je letalo strmo dvigalo nad oblake in poletelo proti Evropi. Še beseda o devetošolcih Luki Jezovšku, Nejcu Rudežu, Luki Valenčaku in Juretu Podgoršku, ki si vsi po vrsti zaslužijo pohvalo za izkazano znanje, s katerim so ponovno dokazali, da znajo in zmorejo, ter našo šolo in Slovenijo prikazali v najlepši luči. Tudi to, da sva jim lahko popolnoma zaupala in da so se držali vseh naših dogovorov, je vredno pohvale. Spoznanje doživetega naj le traja….

Mentorja: Niko Koželj in Jure Radišek

3. projektno srečanje Erasmus+ / Tenerife / Španija

Petek, 21. oktober
Naša pot se je začela, ko smo odrinili izpred OŠ Franja Malgaja Šentjur. Pot smo nadaljevali proti italijanskem letališču v Trbižu. Z vmesnim postankom smo na letališče prispeli okoli 10 ure. Najprej smo oddali prtljago, nato pa smo čakali na vpis. Po daljšem čakanju smo se vkrcali na letalo. Letalo je vzletelo z 20 minutno zamudo. Razpršeni smo bili nas različnih koncih letala, kjer je vsak na svojem koncu spoznal nove ljudi. Bili smo presenečeni zaradi števila Slovencev. Gospod ravnatelj je užival v družbi slovenskega filozofa in njegove žene, Neža se je zabavala v družbi italijanskega para z 10-mesečnim fantkom Diegom, Maja pa je uživala v gledanju risank z dvema celjskima otrokoma. Let je bil miren in brez težav, ob pristanku ob 17.35 pa so nas ljubeče pričakale španske družine. Nato pa smo se vsak po svoje odpravili do doma družin ter z njimi preživeli lepo popoldne.

Maja in Neža

 

Sobota, 22. oktober in nedelja, 23. oktober
Danes, torej v soboto smo bili odvisni od naših gostiteljev, ki so nam pripravili načrt, kako bomo preživeli dan. Naju je Kathrin in njena družina peljala na ogled plaže v El Médano Tam sva namočili noge v Atlantski ocean in se sprehajali po obali ter občutili čar vulkanskega peska. Po uživanju na plaži smo se odpeljali nazaj do doma. Tam nas je čakalo kosilo. Poskusili sva avokado ter še nekaj novega, za kar ne veva, kaj je bilo, ampak je bilo oboje odlično. Za sladico sva se posladkali še z mangom ter sladoledom. Nato smo si privoščili kratek počitek do sedmih, potem pa smo se z avtom odpeljali do “Los Cristianosa”. Tam smo se zabavali, se smejali ter nakupovali. Uživali smo v družbi Kathrine družine ter njenega nečaka Dylana, ki je zelo vzljubil Majo, zato jo je celo pot domov držal za roko. Domov smo prišli zelo pozno okoli 11 ure, kjer sva si za večerjo privoščili še en mango. Dan sva preživeli z nasmehom na obrazu. Najbolj pa so naju spravljale v smeh naše nezgode pri sporazumevanju z družino. “Buenos Nochas!”

Dan smo znova začeli vsak po svoje, saj smo bili tudi tokrat odvisni od gostiteljev. Midve sva odšli v Loro Park na severno stran otoka. Tja naju je peljala Kathrin, teta najine gostiteljice. V parku sva si ogledali veliko živali, ki jih v Sloveniji ni mogoče videti. Orjaške orke so nas pozdravile z različnimi glasovi. Njihov užitek je tudi škropljenje gledalcev z vodo. Bili sva premočeni in za piko na i se je vlil še dež. Ampak z ogledom sva kljub temu nadaljevali. Ogledali sva si še krokodile, galapaške želve, morske pse, flaminge, delfine, različne vrste papig, meduze, morske biče, črnega panterja, sibirskega tigra, cesarske pingvine in morske leve, kjer sva srečali naše učitelje, ki naju zaradi najinih dežnih plaščev niso prepoznali. Dan sva kljub slabemu vremenu lepo preživeli. Maji so bile animacije in atrakcije z živalmi tako všeč, da je že začela razmišljati o tem, da bi svojo pot nadaljevala v smeri zoologije. Kupili sva si nekaj spominkov in seveda v trgovini z bonboni še nekaj sladkarij, saj brez tega ni šlo. Na koncu dneva sva v zahvalo družini pripravili palačinke po slovensko. Bile so jim zelo všeč. Po večerji sva popadali v posteljo in zaspali. V mislih pa sva se že veselili jutrišnjega snidenja z ostalimi člani Erazmus+.

Maja in Neža

 

Ponedeljek, 24. oktober
Po treh dneh smo se le odpravili v šolo in začeli bolje spoznavati naše španske sovrstnike. Na srečo na Tenerifih začenjajo s šolo tako kot mi ob 8:20, zato smo lahko spali malo dlje. Malo pred začetkom smo se zbrali pred pročeljem šole in se pogovorili o treh minulih dneh. Ugotovili  smo, da  Španci res niso vešči v angleščini in da zaradi tega poznamo že kar nekaj španskih besed (konjo, marmelada, pan, dias, tardes, noches…). Tako smo pred prihodom učiteljev sklenili, da jih pozdravimo v španskem slogu: Como estas amigos (kako ste prijatelji)? In takoj smo dobili odgovor tako, da pregovor  vaja dela mojstra, če mojster dela vajo, drži. Po prihodu učiteljev smo se vsi učenci in njihovi gostitelji zbrali v avli. Ko smo zagledali to umetnijo, nam je zastal dih. Španski učitelj za likovno je naredil ogromno preprogo iz barvnega peska. Po kratkih navodilih, ki smo jih dobili od učiteljice za glasbo, smo odšli v njihov večnamenski prostor in tam počakali učitelje (učitelji so zajtrk jedli v šoli). Med tem, ko smo čakali učitelje, nas je ena od učiteljic peljala na ogled dela šole kjer smo osupli nad številom priseljencev, saj jih velika večina ne prihaja s Kanarskih otokov. To šolo obiskujejo otroci z več kot 35 držav. Nekaj čez deseto so začeli s programom, ki ga je otvorila njihova ravnateljica. Po njenem govoru je sledil nastop flavtisk (ki so zaigrale začetno pesem iz Star wars), sledili so jim nastop plesalk z barvitimi tradicionalnimi oblačili in glasbena točka treh fantov. Razdelili so nam kartice, na katerih pišejo naša imena. Bilo je res smešno, ker Španci težje izgovarjajo šumnike in sploh ne izgovarjajo h-jev  tako, da je bila Neža Neha, Miha Miaja in učitelj Niko Nikola. Po koncu so nas spet poklicali v avlo in nam povedali, da moramo preprogo dokončati, tako da so ob  robovih vse države udeleženke napisale imena svoje domovine. Na voljo smo imeli okrog 30 minut, ampak Slovenija je najdaljše ime od vseh udeleženk, zato nam je na pomoč proti koncu priskočila tudi  učenka iz Poljske. Ko smo dokončali preprogo, smo imeli kratek odmor, med katerim smo lahko pojedli našo doma pripravljeno malico. V mestni hiši v Granadilli nas je sprejel župan. Pokazali so nam sejno sobo, nam povedali nekaj več o politiki in nam na koncu razdelili darila. Po poslovilni fotografiji smo se odpravili na kosilo v mesto Adeje na srednjo gostinsko šolo, kjer so nam stregli dijaki. Po obilnem kosilu smo se odpravili nazaj proti šoli (presenetil nas je dež in le učitelj Jure je imel s seboj dežnik). Ko smo prispeli nazaj, smo izvedeli, da imamo popoldne še spoznavni ples. Na plesu sta nam učitelja Jure in Niko pokazala nekaj plesnih gibov iz njunih let. Moram reči, da je bilo kar v redu, ampak Slovenci znamo naredit boljšo žurko.

Blaž

 

Torek, 25. oktober
Tudi danes smo se ob 8.20 zbrali pred špansko šolo in počakali na avtobus. Odpeljali smo se v kraj La Laguna. V raziskovalnem centru IAC nam je astronom Alfred Rosenberg razkazal opremo in delo astronoma v tem centru. Po končani predstavitvi nas je prevzela astronominja, ki nam je razkazala pomembna astronomska odkritja in pomen njihovih teleskopov na gori El Teide. Na strehi znanstvenega in astronomskega muzeja smo si ob razlagi s teleskopom ogledali sončeve pege in se poslikali. V planetariju smo si ogledali film o nastanku vesolja in nastanku življenja na Zemlji. Podrobno smo si ogledali muzej, kjer smo odkrivali različne zakonitosti naravoslovja. V starem delu La Lagune smo imeli tipično špansko kosilo. Nekoliko mokri smo prispeli na avtobus, saj nas je presenetila popoldanska nevihta. Za konec dneva smo v nakupovalnem centru v Santa Cruzu kupili nekaj spominkov, vmes pa še bolje spoznali člane drugih skupin v projektu Erasmus+. Po nakupih smo se odpeljali do njihove koncertne dvorane, naredili skupinsko sliko in fotografirali poslikane kamne ob obali. V večernem času smo se polni vtisov vrnili v El Medano.

Miha

 

Sreda, 26. oktober
Dopoldne smo preživeli na šoli ob zanimivem predavanju vulkanologa Davida Calva Fernadeza. Predstavil nam je teorijo nastanka Kanarskih otokov, ki so nastali kot posledica vulkanskih izbruhov v zadnjih nekaj 10 milijonih let. Izvedeli smo, da so vulkani na Kanarskih otokih dejavni še danes, saj periodično izbruhnejo na vsakih 100 let. Zadnji izbruh na otoku Tenerife se je zgodil pred dobrimi 100 leti, na sosednjem otoku pa pred nekaj leti.
Sledila je ura sprostitve, ki jo je izvajal profesionalni gledališki igralec Baltasar, V delavnicah pantomime so učenci v petih slikah imitirali znane pravljice.
V popoldanskem času smo se z avtobusom zapeljali pod vrh vulkana El Teide, ki ga je prav na današnji dan pobelil prvi sneg. Ogledali smo si polja strjene lave in doživeli nekaj nepozabnih trenutkov na vulkanu.

Mentorji

 

Četrtek, 27. oktober
Dan, ki smo ga dolgo čakali, se je pričel ob 5. uri zjutraj. Po vožnji do letališča smo z dvomotornim letalom poleteli na otok La Palma. Najprej smo si ogledali kaldero vulkana, nato pa smo pot nadaljevali proti glavnemu cilju, 2300 m visokemu vulkanskemu grebenu Roque de los Muchachos, na katerem leži observatorij. Ta je eden od treh najpomembnejših observatorijev na svetu – želja in sanje vsakega, ki zre v nebo.
Po serpetinasti cesti in gosti megli smo se zapeljali proti vrhu. Zračni tlak se je nižal, ko smo se bližali vrhu vulkana. Ob pogledu na prvega v nizu observatorijev, zbiralnega teleskopa gama žarkov, smo začutili vznemirjenje. Sledil je pogled na objekt italijanskega teleskopa Galilea, nato skandinavskega in končno na največjega med velikimi, GranTeCan teleskop. Dovolili so nam vstop pod kupolo, kjer smo si ogledali teleskop. Z nekaj metri premera in več kot 10 m dolžine sodi med največje teleskope na svetu. Njegov pogled seže daleč preko našega horizonta in našega dojemanja vesolja. Vidi v preteklost in napoveduje prihodnost. Spoštovanje, ki ga človek občuti ob takšnem stroju, je nepopisno.
Sanje so postale resničnost in le našim prijateljem iz Kanarskih otokov gre zahvala za to. Polni vtisov in vznemirjenja smo se vrnili do letališča in z dvomotorcem poleteli nazaj na Tenerife.

Mentorji

 

Petek, 28. oktober in sobota, 29. oktober
Zadnji dan Erasmus+ srečanja smo preživeli delno v šoli, delno pa pri gostiteljih. Dan se je začel kot vsako jutro s prihodom v šolo. Ko so učitelji zaključili z zajtrkom, smo odšli v glavno dvorano, kjer so sledile predstavitve o slavnih astronomih ter astronomskih delavnicah. Miha je naredil velik vtis s svojim prihodom na oder in požel smeh z napovedjo filma o astronomih. Za tem so se predstavile še ostale članice Erasmus+ projekta. Sledile so še predstavitve astronomskih delavnic. V imenu Slovenije je to predstavitev pripravila Maja. Po polurni malici je sledil še astronomski kviz, ki ga je pripravila poljska ekipa. S tem se je bližal zaključek projekta. Vsem so razdelili priznanja, naredili par skupinskih slik ter se poslovili od svojih novih prijateljev. Po zaključku smo se odpravili do McDonald’s-a, kjer smo si privoščili sladoled ter končno druženje z nekaterimi od učencev. V popoldanskem času smo bili prosti. Veliko učencev je odšlo na plažo, mi pa smo pripravili rojstno dnevno zabavo presenečenja za Tadeja. Tam smo se še zadnjič zabavali ob plesu ter slaščicah z našimi gostitelji. Pozno zvečer smo spakirali še zadnje stvari, prejeli prečudovita darila od družin ter se odpravili v postelje.

Zbudili smo se zgodaj zjutraj ter se odpravili do letališča. Maji je bilo že ob vstajanju zelo slabo, zato je pred odhodom trikrat bruhala, kar nam je še otežilo jutro. Ko smo prišli na letališče, smo z žalostnimi obrazi čakali na učitelje. Vsem se je bilo neizmerno težko posloviti. Naredili smo zelo veliko slik, pretakale so solze, objemi pa se niso in niso končali. A treba se je bilo posloviti. Oddali smo prtljago ter pomahali družinam v slovo. Ob 10.10 smo se vkrcali na letalo in poleteli proti Sloveniji. Let je bil miren in brez večjih turbolenc. Na letališče v Gradcu smo prispeli ob 16.15. Nato smo počakali na svojo prtljago ter se z Zoranom odpeljali proti šoli. Starši so nas veselo pričakali, nato pa smo se odpravili domov. S tem se je naše skupno potovanje končalo, v naših srcih pa so ostali novi prijatelji ter neizmerno lepi spomini.

Ekpa učencev

 

29. 09. 2016 / Astrodelavnice / Šentjur

Z devetošolci smo nekaj dni po jesennskem enakonočju (ekvinokciju) zvajali različne astronomske delavnice.

Okoli enajste ure smo okoli palice, pritrjene na plastenko z vodo, narisali dve krožnici v dolžini paličine sence. Potem smo vsako uro zarisovali križce na presečiščih sence s krožnicama. Križca ob 12.00 in 13.00 smo povezali z daljico ter razpolovili s simetralo, ki je kazala smer severa.

Morali smo izmeriti tudi vpadni kot sončnih žarkov. Kot pri vseh trikotnikih, je tudi pri tem vsota notranjih kotov 180 stopinj. Kot med palico in senco je bil 90 stopinj, zato smo morali izmeriti samo še enega. Napeli smo vrvico z vrha palice do konca njene sence (tako smo dobili trikotnik), izmerili drugi kot ter izračunali še tretjega.

Poleg tega smo naredili sončno uro. List papirja smo razdelili na osem delov ter zapisali ure. Na sredino smo postavili napolnjeno plastenko s pritrjeno palico, postavili papir proti severu in tako je paličina senca kazala točen čas.

Rezultate meritev smo predstavili vsem učencem 9. razredov.

 

 

Prispevek pripravili: Tadej Majcen, Miha Vehovar in Maja Kovačić

 

22. junij 2016, Astronomske delavnice

S skupino osmošolcev smo dan po poletnem solsticiju izvajali različne astronomske delavnice.

 

Najprej smo s pomočjo Sončnega kazala (gnomona) opazovali premikanje njegove sence. Opazovali smo, da se dožina sence gnomona spreminja glede na čas. Ko se je vrh sence dotaknil krožnice okrog stojišča gnomona, smo to točko označili. Tako smo dobili presečišči sence in krožnice, ki smo ju povezali z daljico ter določili simetralo daljice. Ta nam je kazala smer lokalnega meridiana (poldnevnika) oz. je potekala v smeri sever – jug. Naknadno smo določili še ostale strani neba ter naše ugotovitve preverili s kompasom in z ročno uro. Ugotovili smo, da je določanje strani neba z gnomonom popolnoma zanesljivo.

 

Ob Sončevem zenitu (točka, ko je Sonce najvišje na nebu) smo izmerili dolžino sence gnomona, višino gnomona in dolžino vrvice, ki je potekala od vrha gnomona do konca sence. S kotnimi funkcijami in s kotomerom smo izračunali vpadni kot sončnih žarkov oz. višino Sonca v kotnih stopinjah.

 

Izdelali smo tudi preprosto sončno uro. Pri tem smo si pomagali s prej določeno smerjo za sever, ki smo jo poravnali z oznako za 12. uro. Sončna ura se je izkazala kot dokaj točna.

 

Več težav smo imeli pri opazovanju Sonca, na katerem smo želeli prešteti njegove pege. S pomočjo camere obscure smo uspeli opaziti le eno večjo pego (verjetno skupek večih peg), opazovanje s teleskopom pa nam zaradi tehničnih težav tokrat ni uspelo, bilo pa je tudi peklensko vroče in Sonce se je zdelo še bližje, kot dejansko je.

 

Na tla pa smo za lepši izgled delovnega okolja narisali naš Sončev sistem.