Učenci in mentorji smo se udeležili astronomske delavnice, ki so jo na Prevorju pripravili člani Astronomskega društva Kosci.
V prvem delu noči smo se seznanili z delovanjem teleskopov, tehniko fotografiranja neba in pojavom, ki mu pravimo Lunin mrk, ter kljub oblačnemu nebu posneli nekaj zanimivih fotografij. Žal pa nam je v drugem delu noči zagodlo vreme in z oblaki prekrilo Luno… Naslednja priložnost za popolno fotografijo popolnega Luninega mrka bo 27. julija 2018.
Preberi več o Luninem mrku
Vsi, ki bi si želeli ogledati popolni Lunin mrk, si 27. septembra naravnajte budilke na 3.uro ponoči in opazujte Luno.
Takrat bo Luna tudi najbližje Zemlji (perigej) ter hkrati tudi polna Luna (glede na prej povedano, bo to največja polna Luna v tem letu).
Opazovanje Luninega mrka je povsem nenevarno in ga lahko opazujete s prostim očesom.
Dogajanje bo potekalo po tem vrstnem redu: v nedeljo, 27. septembra, vzide Luna na vzhodu nekaj minut pred zaidom Sonca. Je v ozvezdju Ribi, blizu pomladišča. Ves prvi del noči je njen disk bleščeč, saj še ni zaplula v senco našega planeta. Nekoliko po 2. uri zjutraj (v ponedeljek 28. septembra), začne vzhodna (leva) stran Lune na višini Oceana viharjev drseti v polsenco, ki obroblja stožec Zemljine sence in počasi izgublja lesk. Uro pozneje, okrog 3. ure in 7 minut, začne vstopati v senco. Polna Luna je takrat 40 stopinj nad jugozahodnim obzorjem. Ob 4. uri 11 minut je Lunin disk ves v Zemljini senci in v njej ostane približno 1 uro in 20 minut. Ko začne Luna zapuščati senco, to je okrog 5. ure in 23 minut, je približno 25 stopinj nad jugozahodnim obzorjem. Da zapusti senco, potrebuje slabo uro in približno toliko za to, da zapusti polsenco. Veliki Lunin globus si povrne običajen lesk in doseže zahodno obzorje v trenutku, ko vzide Sonce. Ta popolni mrk je mogoče opazovati od Srednjega Vzhoda do Aljaske, z Reunionom, Madagaskarjem, celotno Afriko, Evropo, Antili in Ameriko vred.
Naj spomnimo, da bo naslednji popolni Lunin mrk v Evropi viden šele 27. julija 2018.
