Petek in sobota (10. in 11. februar)
V petek smo po 4-urni vožnji s kombijem, 3-urnem čakanju na letalo in 5-urnem letu prispeli na Tenerife. Resnično smo bili utrujeni, zato smo po kratkem sprehodu po El Medanu in nekaj fotografijah ob polni Luni odšli hitro spat.
V soboto nas je pričakalo sončno jutro s temperaturami čez 20°C in pogled na kopalce na plaži nas je prepričal, da smo res v toplih krajih. Čez dan smo si podrobneje ogledali kraj ob Atlantiku, kjer je na svoji poti okoli sveta postal tudi Ferdinad Magellan. Okusili smo slanost in mokroto oceana ter si privoščili slastne ribe, lignje in krompirček. Popoldansko namakanje v morju je bilo prima, še posebej, ker nas je grelo subtropsko sonce in topla, črna mivka vulkanskega nastanka. Večer smo imeli delaven. Po večerji so fantje predstavili vsak svojo predstavitev na temo raziskovanja vesolja in problematiko dolgotrajnega bivanja človeka v vesolju v angleškem jeziku. Kot zaključek smo si ogledali film Marsovec in sproti odkrivali znanost v fantastiki pričujočega filma. Lahko noč smo si zaželeli okoli polnoči.
Nedelja, 12. februar
Zbudili smo se v toplo in sončno nedeljsko jutro. Pojedli smo zajtrk, ter se odpravili proti vetrovni plaži. Pogled na visoke valove nas ni prepričal, da bi se podali vanje, le učitelj Jure se je vseeno kopal. Po kosilu s hrenovkami smo se brez učiteljev odpravili na kratek izlet na bližnji vulkanski hrib, imenovan Monte Bocinegro. Ob hoji smo opazili dva bunkerja iz druge svetovne vojne. Na vrhu hriba smo uživali ob prekrasnem razgledu, veter pa je v sunkih dosegel tudi 100 km/h.
Nato smo odšli v apartma, kamor so že prišli ostali udeleženci projekta. Učitelja sta odšla na kratek sestanek z ostalimi mentorji, mi pa smo uživali ob gledanju filmov. Lahko noč smo si zaželeli okoli enajste ure zvečer, po času, ki je za eno uro nazaj kot pri nas.
Nejc Rudež
Ponedeljek, 13. februar
Po zgodnjem zajtrku smo se z avtobusom odpravili v šolo IES Magellanes. Tam smo imeli kratek sprejem in predstavitve držav. Nato je sledil ogled šole ter spoznavanje turške kulture, jezika in navad. Zaradi napetih razmer v Turčiji, ta ekipa ni prišla na tokratnje srečanje, ampak so nam predstavitve njihovega mesta, šole in njihovih navad poslali kar po pošti. Po končanih predstavitvah je sledil kviz, na katerem smo bili najbolj uspešna ekipa poleg Romunov 🙂 Nato je sledilo učenje tradicionalnega turškega plesa in karaoke s turško glasbo. Popoldan smo se nekateri kopali, drugi pa smo odšli na dolg sprehod na Mount Rojo. Zvečer je učitelj Niko odprl še zadnjo celo čokolado in počasi smo odšli spat.
Luka Valenčak
Torek, 14. februar
Že zjutraj smo odšli na izlet proti mestu La Laguna, kjer smo obiskali astronomski institu in muzej. Direktorica instituta in ostali znanstveniki so nam predstavili področja delovanja instituta. Eno od njih je koordinacija delovanja dveh astronomskih observatorijev, prvega na vulkanu El Teide in drugega na otoku La Palma. Na vsakem od teh je okoli 20 različnh teleskopov, med njimi so nekateri največji na svetu. Nemški znanstvenik Alfred in španska znanstvenica Nayra sta nam prikazala vlogo svetlobnega onesnaženja pri opazovanju vesolja. Ugotovili smo, da je na svetu ostalo zelo malo krajev, kjer svetlobno onesnaženje še ne ovira opazovanja vesolja in eden od teh krajev so Kanarski otoki. Alfred nam je tudi pojasnil, kakšne so dejanske razsežnosti v vesolju. Ugotovitev, kako majhni smo in kako daleč stran so nam neznani, tuji svetovi, nas je vse pretresla. Pogovor z njim smo zaključili z zanimivim razmišljanjem, da v vesolju zagotovo nismo (Zemlja) edina oblika življenja in da je teh verjetno neskončno veliko 🙂 V muzeju astronomije smo si ogledali planetarij in film o nastanku vesolja, zvezd, planetov in nas samih. Naučili smo se, da smo vsi mi in tudi materija, ki nas obkroža, iz elementov, nastalih v središču zvezd. Ogled smo zaključili ob fizikalnih eksperimentih, katerih delovanje smo lahko tudi preverili. Popoldne smo okusili tradicionalno kanarsko kuhinjo, dan pa zaključili z ogledom mestnega središča La Lagune, zaščitenega pod Uneskovo dediščino.
Sreda, 15. februar
Dan se je pričel z obilnim zajtrkom ob pol sedmih zjutraj. Ob pol devetih smo šli na avtobus in se odpeljali do šole. Tam smo se razdelili v mešane skupine, v katerih so bili po en Poljak, Romun, Španec in Slovenec. V teh skupinah smo reševali križanke in uganke o astronomiji. Potem smo si ogledali filme, ki smo jih pripravljali v preteklih tednih, brali eseje o astronomiji in poslušali pesmi, ki so jih napisali sodelujoči, in jih tudi ocenili glede na njihovo kakovost. Zmagali so Poljaki. Tudi naš film s helijem je bil dobro sprejet. Popoldne smo v dežju odšli še v McDonald’s nato pa še na pravo kosilo. Da nas ni preveč namočilo, smo si nadeli vreče za smeti 🙂 Večer smo želeli preživeti na skriti plaži, od koder bi se najlepše videlo nočno nebo. Načrte nam je prekrižala oblačnost, ki nas je na ta dan spremljala že od jutra. Po sončnem zahodu smo si skupaj ogledali film o življenju in delu Stephena Hawkinga, The Theory of everything.
Luka Jezovšek
Četrtek, 16. februar
V jutranjih urah smo nekateri še zadnjič skočili v svež Atlantik in ob tem nekako slutili, da bo ta dan nekaj posebnega. Z avtobusom smo se odpeljali na najvišji vrh Kanarskih otokov, strato vulkan El Teide, ki je s 3.700 m obenem tudi najvišji vrh Španije. Naš prvi cilj je bil 2.100 m visok narodni park, kjer smo opazovali lepote vulkanskega delovanja. Tu smo lahko videli staro kaldero, ohlajene potoke lave, peščene vulkanske nanose, ceste speljane med plastmi piroklastičnega materiala, endemitske rastline, prekrasne vulkanske stebre in seveda očeta Tenerifov, El Teidov krater. Ko smo že mislili, da je vrhunec dneva za nami, nas je prevzel pogled na skupino observatorijev, ki so se kot velikani dvigali na obzorju kaldere. Na višini 2.500 m namreč leži skupina observatorijev, ki so želja vseh astronomov sveta. Med njimi tudi največji teleskop na svetu za opazovanje Sonca. Sprejela sta nas naša znanca iz IAC instituta, Nayra in Alfred, ki sta nam pripravila opazovanje Sončevih peg in izbruhov njegove plazme. Od njiju smo izvedeli veliko novega o zvezdah, svetlobi in načinih opazovanja vesolja s teleskopi, postavili pa tudi nekaj vprašanj, na katere niti ona dva nista imela odgovorov – kaj je bilo pred nastankom vesolja, kje je nastalo vesolje, kaj so črne luknje in kako naj si predstavljamo čas… Ugotovili smo, da znanstvenike čaka še veliko dela, ter da tudi oni upajo, da bo prav kdo med nami, uspel razvozlati katero od teh skrivnostnih vprašanj. Ko smo dočakali sončev zahod za rob vulkana in si ogledali morje oblakov pod nami, se je popoln večer pod prekrasnim kanarskim nebom nadaljeval v enem od observatorijev. Pod odpirajočo se kupolo observatorija se je že ogreval velik teleskop, pripravljen, da z njim pogledamo v globimo vesolja. V nadzorni sobi pod teleskopom nam je Alfred demonstriral njegovo uporabo in že čez nekaj minut smo na ekranih opazovali meglice, galaksije in zvezdne kopice. Neverjeno, nepozabno in edinstveno, žal verjetno tudi neponovljivo. Pot do njih pa vsakega od nas vodi tudi preko življenske odločitve, da postane astrofizik.
Petek, 17. februar
Noč je bila prekratka, saj smo šele dobro zaspali, ko smo bili ob petih zjutraj že na poti proti letališču. Polni vtisov, nepozabnih doživetij in pozitivne energije smo še zadnjič pogledali proti Kanarskim otokom, ko se je letalo strmo dvigalo nad oblake in poletelo proti Evropi. Še beseda o devetošolcih Luki Jezovšku, Nejcu Rudežu, Luki Valenčaku in Juretu Podgoršku, ki si vsi po vrsti zaslužijo pohvalo za izkazano znanje, s katerim so ponovno dokazali, da znajo in zmorejo, ter našo šolo in Slovenijo prikazali v najlepši luči. Tudi to, da sva jim lahko popolnoma zaupala in da so se držali vseh naših dogovorov, je vredno pohvale. Spoznanje doživetega naj le traja….
Mentorja: Niko Koželj in Jure Radišek
