Dogajanje na srečanju v Gorlicah opisujeta Sara Vehovar in Zala Gazvoda.
Dan prihoda
Drugega aprila smo se nadobudna ekipa OŠ Franja Malgaja Šentjur in trije naši mentorji podali na Poljsko. Do Dunaja smo se odpravili s šolskim kombijem, od tam naprej pa smo pot nadaljevali z vlakom do Krakova. Pot z vlakom je bila precej zanimiva, vendar je bilo res super, saj smo lahko spali. V Krakovu smo večino časa preživeli kar v kavarni ob igranju igre Kaj bi bilo, če bi…. Iz Krakovega do Gorlic smo se odpravili z avtobusom. To je bilo naše najmanj udobno prevozno sredstvo, vendar smo tudi na njem zadremali in si nabrali moči za srečanje s svojimi gostitelji.
Malo je manjkalo, da do Gorlic sploh ne bi prišli, saj so naši preljubi učitelji izgubili orientacijo. A tudi ko smo prišli v Gorlice, nismo izstopili na pravi postaji, zato smo morali malo popešačiti. Ko so po nas prišli naši čudoviti gostitelji, pa so se naša pota ločila. Nekateri smo šli na spehod, drugi na koncert, tretji pa na večerjo.
1. dan
Misija Poljska poteka sedaj že drugi dan. Najprej smo se z avtomobili, avtobusi, peš ali na kateri koli drug način odpravili v šolo, kjer smo uradno odprli srečanje na Poljskem. Ogledali smo si njihovo 110 let staro šolo in se naučili veliko novega o Poljski. Šli smo na kratek obhod po učilnicah, potem pa smo imeli nekaj prostega časa za igranje odbojke, košarke in za druge zabavne aktivnosti. A tudi zabava se je morala končati, zato smo se razdelili v skupine in odšli v učilnice k pouku angleščine. Tam so se nam pridružili učenci tretjega letnika, ki so skupaj z nami reševali razne delovne liste. Okoli 13.00 smo odšli na koslilo v “Dark pub”, kjer smo se fizično pripravili na igro, ki so nam jo pripravili gostitelji. Zopet so nas razdelili v skupine in odšli smo na krajšo orientacijo po Gorlicah, ki je trajala kar dve uri. Bila je zelo zabavna in na njej smo spoznali veliko novih ljudi. Po igri so razglasili zmagovalce in počasi smo se odpravili proti domu, saj nas jutri čaka ogled Krakowa in nočno opazovanje neba na observatoriju v Niepolomicah.
2. dan
Sedaj je na žalost potekel že tretji dan naše misije. Bil je kar naporen dan, saj se je začel že ob 7.30, končal pa šele okoli 23.00. V Krakov smo se odpeljali s svojim “najljubšim” prevoznim sredstvom – avtobusom. Ta pot nam je vzela kar dve ure, vendar je bila precej boljša kot tista v nedeljo. Vodička nas je popeljala po Krakovu in vsej njegovi pestri zgodovini. Prosto smo imeli skoraj štiri ure, zato smo si privoščili pico in kebab, za svoje družine nakupili spominkov in odšli na kratek sprehod po parku. Odšli smo še v manjše mesto Niepolomice, kjer smo opazovali Sonce, Jupiter in njegove lune. Bili smo tudi v planetariju, kjer smo skoraj vsi malce zadremali. Dan smo končali z vožnjo do Gorlic in čisto izmučeni od vseh čudovitih doživetji odšli v posteljo.
3. dan
Danes so nam zaradi precej napornega torka pustili spati malo dlje. V šoli smo najprej imeli konferenco o svetlobnem onesnaženju. Tam so nam predstavili težave tega onesnaženja za astronome, ter kako jih lahko odpravimo. Zala in učitelj Jure sta bila v komisiji za izbiro najboljšega plakata “Turn off the lights, save the energy”, vendar na žalost noben od slovenskih ni dobil priznanja. Med tem časom smo ostali izdelovali spektrogram in sončno uro. Ker se tudi danes nismo želeli ločiti takoj po koncu programa, smo skupaj odšli v restavracijo in na bowling, kjer smo se zelo zabavali. Kot vsaka dobra stvar, se je tudi ta končala in vsi smo odšli domov in tudi slej ko prej v posteljo spat.
4. dan
Danes smo dan začeli z dvema zelo zanimivima predavanjima o astrofotografiji in zgodovini observatorija blizu Gorlic. Ker so nas tako navdušili, smo si odšli ogledati Sonce, protuberance na njegovem površju in sončne pege. Po kosilu smo morali nazaj v šolo, kjer nas je pobral avtobus. Z njim smo se odpeljeli vse do majhne vasi imenovane Radocyna, ki je od Slovaške oddaljena le dobre štiri kilometre. Tam smo spet opazovali Sonce in opazovali njegovo aktivnost. Ob tem so bili učitelji tako radodarni, da so nam pustili prosto, zato smo šli igrati odbojko. Ker nas je zebelo, smo zakurili ogenj in si spekli klobase. Ker se le teh nismo najedli, smo si privoščili še ruske pieroge. Domov smo se vrnili precej pozno, a kljub temu smo si pred spanjem morali še spakirati.
5. dan
Dopoldne so nam gostitelji podelili potrdila za sodelovanje in izročili spominska darilca. Z avtobusom smo se odpeljali v turistični kraj Krynica, ki je poznan po zimskem in zdraviliškem turizmu. Z vlečnico smo se povzpeli na hrib Gora Parkowa, kjer smo v prečudovitem ambientu imeli skupno kosilo. Ker se je bližal naš odhod, smo se poslovili od vseh sodelujočih ekip. Slovo je bilo ganljivo, kajti preživeli smo čudovit in ustvarjalen teden, prežet s pozitivno energijo. Z avtobusom smo se odpeljali do Krakowa, od tam z vlakom na Dunaj, kjer nas je že čakal naš hišnik, ki nas je s kombijem odpeljal domov.